AI fotografijaEnostavni, a ne preveč svedrčki
Hitra testenina s tuno, hrenovkami, češnjevimi paradižniki, kaprami in olivami.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 300 g Svedrčki (fusilli)
- 3 pločevinka Konzervirana tuna po 80 g vsaka
- 3 kos Hrenovke narezane na kolobarje
- Rastlinsko olje za cvrtje
- 6-7 kos Češnjevi paradižniki narezani na majhne koščke
- 1 kos Kapre prgišče
- 1 strok Česen
- 1 kos Črne olive brez koščic prgišče
- Čilijevi kosmiči po okusu, zdrobljeni
- Sol po okusu
Postopek
V kozico dajte malo olja, dodajte česen, tuno, hrenovke na kolobarjih, kapre, čili kosmiče, olive in češnjeve paradižnike.
Dušite vse skupaj s soljo in vodo, dokler hrenovke niso kuhane (notranja temperatura 70 °C).
Skuhajte svedrčke al dente in jih dodajte v omako, da se prepojijo z okusi.
Postrezite na krožniku.
Kaj se je spremenilo
Črne olive brez koščic Črne olive brez koščic so izbrane kot ustrezen izdelek iz lokalne trgovine.
To je testenina za en krožnik, ko nimaš časa, pa hočeš nekaj, kar je več kot samo testenina z omako iz vrečke. Mehanizem je preprost: v kozici narediš slano, mastno, ostro osnovo iz vsega, kar imaš - tuna, hrenovke, olive, kapre - in vanjo potem potopiš skuhane svedrčke, da se napijejo tega okusa. Ni to dušena omaka, ki vre ure, ampak hitro sotiranje, kjer gre za to, da se sestavine med seboj spoznajo, ne da bi se razkuhale v kašo.
Uspeh ali neuspeh je odvisen od ene same stvari: od tega, ali pustiš testenino, da se skuha v omaki, ali jo samo preliješ z omako na krožniku. To je razlika med jedjo, ki diši po sebi, in jedjo, kjer je testenina en kup, zraven pa je nekaj drugega. Nekateri mislijo, da je dovoljeno testenino skuhati posebej, odcediti, na krožnik naliti omako in je to to. Ne, ker se škrob s testenine prav v tistih zadnjih minutah v vroči tekočini veže z maščobo in slanostjo iz kozice - to je tisto, kar jed zlepi v celoto, ne ribniška metoda "skuham - polijem".
Za eno osebo je to dovolj izdatno, saj je tuna z olivami in hrenovkami gosta kombinacija beljakovin in soli - ni to jed, ki jo še kdo podvoji, ne da bi prej stehtal, koliko slanega prenese. Pri nas je to primerna samostojna jed za kosilo, ampak brez juhe zraven bo marsikdo mahnil z roko - tu bo moralo veljati, da je to tista redka testenina, pri kateri juha spredaj ni nujna, ker je jed sama dovolj bogata in slana.
Temperatura v kozici na začetku je taka, da olje komaj zašumi okrog česna - če zadiši po zažganem česnu, je prepozno, ker grenčica iz zažganega česna gre naravnost v vso jed in je ne spereš. Znamenje je torej vonj: komaj zadiši po česnu, že dodajaš naprej, ne čakaš, da porjavi.
Hrenovke so tu merilo za pravilnost dušenja, ne ura. Notranjih 70 °C ne vidiš, ampak jih čutiš po tem, da kolobarji hrenovk niso več gumijasti na ugriz, ampak mehkejši, in da voda okrog njih ni več motno rožnata, ampak se zbistri. Dokler je tekočina motna, hrenovke še niso oddale tega, kar imajo oddati, in jed je še presneta.
Tuna iz konzerve naj bo tuna v olju, ne v lastnem soku - olje iz konzerve je del maščobne osnove jedi, zato ga ne izlivaj stran, ampak ga daj v kozico skupaj z ribo. Če imaš tuno v vodi, boš moral dodati malo več olja na začetku, sicer bo omaka suha in se bo testenina oprijemala dna namesto omake.
Kapre in olive sta tu za kislino in grenkobo, ki uravnotežita mastno tuno in slane hrenovke - če kaper nimaš, lahko vzameš nekaj kapljic kisa ali limoninega soka na koncu, logika je ista: nekaj ostrega, da prereže mastnobo. Olive brez koščic so tu zaradi praktičnosti za ugriz, ne zaradi okusa - če imaš samo olive s koščicami, jih prereži na pol in koščico odstrani, pa bo v redu.
Čili kosmiči se dodajo zgodaj, v olje, ne na koncu kot začimba na vrh - zgodaj dodani kosmiči oddajo svojo ostrino v maščobo in se razporedijo po vsej jedi, pozno dodani pa ostanejo kot posamezni vroči kosi tu in tam. Sol dodajaš previdno in pozno v postopku, ker je tuna sama že slana, hrenovke so slane, olive in kapre so slane - prej ko soliš, težje popraviš, če preseže mero.
Svedrčki (fusilli) so tu izbrani zaradi oblike, ne po naključju - vijaki ujamejo drobne koščke tune in paradižnika v svoje zavoje, kar se pri gladki testenini ne zgodi. Če svedrčkov nimaš, vzemi kakršnokoli kratko vijačasto ali rebrasto testenino, pravilo je preprosto: več kot ima testenina površine in žepkov, bolje drži omako nase. Dolga gladka testenina tu ne bo delala enako dobro, ker se omaka samo zdrsne mimo nje.