AI fotografijaSolata s čičeriko, tuno in zelenjavo
Sveža solata s čičeriko, tuno, paradižnikom in olivami.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 100 g Solata
- 230 g Čičerika
- 100 g Konzervirana tuna
- 200 g Paradižnik češnjevec
- 10-12 kos Črne olive
- Sol po okusu
- Origano po okusu
- Oljčno olje po okusu
Postopek
Operemo in narežemo solato (lahko uporabimo tudi rukolo, motovilec ali druge liste).
Odcedimo in speremo kuhano čičeriko.
Operemo in narežemo paradižnik češnjevec na polovice ali več delov ter narežemo črne olive na kolobarje.
Dodamo konzervirano tuno, po okusu začinimo s soljo, origanom in pokapamo z oljčnim oljem.
Vse premešamo in postrežemo.
To je solata brez kuhanja, torej je uspeh odvisen samo od ene stvari: od sestavin samih, ne od tehnike. Ko ni ognja, ki bi karkoli popravil, se vsaka napaka pozna takoj v krožniku. Zato se tu vse vrti okoli izbire – kakšna čičerika, kakšna tuna, kako zrel paradižnik.
Nekateri rečejo, da je solata »lahka« jed, ker ne zahteva kuhanja. Ne, ker je ravno obratno – pri kuhani jedi napake zbriše vrenje, tu pa je vsaka sestavina razgaljena. Slaba čičerika iz pločevinke, ki je premehka ali preveč soljena, se ne skrije za nobeno omako.
Za dva zadošča, kar je napisano – ena glavna solata, ne priloga. Če greste na mizo kot pri nas, kjer je navada, da pred glavno jedjo stoji juha, je to lahko tudi lažje kosilo samo zase, poleti, ko se po juhi in štrukljih ne išče še ene toplote.
Čičerika je tu ogrodje, ne okras – nosi beljakovine in sitost, zato ni vseeno, katero vzamete. Merilo je preprosto: zrna naj bodo cela, ne razpadla, in naj se ne drobijo med prsti, ko jih stisnete. Iz pločevinke je to normalno in ni sramota, kuhanje suhe čičerike doma traja dolgo in zahteva potrpljenje, ki ga za solato ni treba imeti. Če je ni, lahko vzamete fižol ali leblebije, karkoli stroškasto in trdno, kar prenese odcejanje brez razpada.
Tuna je druga opora jedi. Merilo: v olju ali v lastnem soku, ne v preveč začinjeni marinadi, ker ta potem preglasi origano in olje, ki ju dodate pozneje. Če tune ni, gre tudi kuhan piščanec ali sir feta, a potem solata ni več ista jed po okusu, le po obliki.
Paradižnik češnjevec dajte šele takrat, ko je zares zrel – spoznate ga po tem, da pod prsti rahlo odda, ne po barvi, ker rdeča barva v trgovini pogosto ne pomeni zrelosti. Nekateri menijo, da je vseeno, kakšen paradižnik vzamete, češ, solata ga bo prekrila. Ne, ker nezrel paradižnik v solati ne doda ničesar – ne sladkobe, ne soka – samo prostor zasede.
Olive so tu za sol in grenkobo, ki uravnoteži mastnost tune in olja. Črne olive naj bodo mehke, ne gumijaste – gumijaste so znak, da so stare ali slabo shranjene. Olivno olje dodajte na koncu, ne prej, ker olje na vlažni zelenjavi takoj zdrsne na dno in se solata osuši na vrhu, mastna na dnu.
Solata sama – listi spodaj v imenu jedi – je lahko navadna solata, rukola ali motovilec, merilo je samo to, da listi niso že oveneli, torej mehki in temni po robovih. Operete jih in takoj narežete, ker vlaga na listih dolgo ne prenese čakanja v vročem stanovanju.
Sol in origano dodajte šele na koncu, po okusu, ne prej – prezgodnja sol iz paradižnika izvleče vodo in solata postane vodena, preden sploh pride na mizo.