AI fotografijaSolata s fižolom in tunovo kremo
Osvežilna solata s fižolom, motovilcem in rukolo ter kremastim tunovim namazom, obogatena z rženimi krutoni.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 1 pločevinka Veliki beli fižol odcejen in opran
- 125 g Motovilec
- 125 g Rukola
- 10 kos Kapre kaprovi plodovi
- Sol po okusu
- Črni poper po okusu, sveže mlet
- 1 pločevinka Tuna
- 100 ml Crème fraîche 18 %
- 2 jedilna žlica Kapre
- 2 kos Rženi kruh rezini
- 2 strok Česen nasekljan
- 1 čajna žlička Sušen timijan
- 3 jedilna žlica Maslo za praženje
Postopek
Tuno, crème fraîche in kapre damo v mešalnik ter zmešamo do gladke kreme brez grudic.
2 minKruh narežemo na majhne kocke, velike približno 1 cm, in premešamo s česnom, timijanom, soljo in poprom.
3 minKocke kruha popražimo do hrustljavosti na vroči ponvi z maslom, ali pa jih zapečemo v pečici pri 175 °C 15 minut.
15 minTunovo kremo zmešamo z velikim belim fižolom, da se enakomerno poveže.
1 minNa krožnik razporedimo motovilec in rukolo, dodamo fižolovo mešanico, potresemo s krutoni in kaprami ter začinimo s soljo in poprom po okusu.
2 min
To je solata, ki pravzaprav ni solata, ampak pretveza, da pojeste konzervo fižola in konzervo tune kot nekaj boljšega, kot sta. Cel trik je v tem, da tunovo kremo in fižol dobro povežete v eno maso, ne pa da ju samo nasujete drug na drugega in upate na najboljše. Od tega je odvisno, ali bo jed delovala kot premišljen krožnik ali kot kup stvari iz shrambe, nametanih skupaj.
Druga stvar, od katere uspeh zares visi, so kruhovi kocke. Zelenjava in fižol sta tu mehka, tunova krema je kremasta – če krutoni niso zares hrustljavi, cela solata nima nobenega kontrasta in postane enolična v ustih. Zato ta na videz postranski korak ni okrasek, ampak nosilni element jedi.
Tretja stvar je ravnovesje kislega in slanega – kapre. Dajo jih dvakrat, enkrat v kremo, enkrat čez vrh, in to ni napaka v receptu, ampak namerna gradacija: v kremi kapre zmehčajo in porazdelijo svoj okus po vsej masi, na vrhu pa dajo posamezne, jasno začutene pike slanosti. Če bi vse kapre stresli samo v mešalnik, bi se njihov učinek izgubil.
Jed je hitra, a ne brezbrižna. Največ časa vzame peka ali praženje kruha, vse drugo je minuta, dve mešanja. Za slovensko kosilo, kjer pred tem pride juha in kasneje morda še štruklji, je to lahka, hladna vmesna točka – ne poskuša biti glavna jed, in prav to je njena naloga.
Mešalnik za tunovo kremo naj dela do gladkega, brez vidnih kosov ribe – to je merilo, ne čas. Nekateri rečejo, da je dovolj tuno samo vilice razmečkati s kremo. Ne, ker potem dobite grudasto maso, ki se slabo oprime fižola, in solata razpade na "koščke tune tu, koščke fižola tam", namesto da bi bila enotna.
Pri crème fraîche z 18 % maščobe je bistvo, da je dovolj mastna, da kremo zgosti, a ne toliko, da jo naredi težko. Če je nimate, gosta kisla smetana opravi podobno delo, čeprav je okus bolj oster – takrat dodajte ščepec sladkorja, da uravnotežite kislost. Majoneza je prepogosta zamenjava, ki pa naredi kremo bolj mastno in manj svežo; uporabite jo le, če vam ustreza ta težji okus.
Veliki beli fižol iz konzerve je tu zaradi strukture, ne okusa – njegova naloga je, da ohrani obliko in da v ustih nekaj "prigriznete", medtem ko krema okoli njega daje okus. Odcejanje in spiranje nista okras: tekočina iz konzerve je škrobna in grenkasta, in če je ne sperete, bo cela solata dobila priokus po pločevinki, ne po fižolu.
Merilo za izbiro kruha za krutone je preprosto: potrebujete rženega ali vsaj temnega, gostega kruha, ki pri peki ne razpade v prah, ampak obdrži robove. Svež, mehak beli kruh tu odpove – postane gumijast namesto hrustljav, ker nima dovolj strukture, da bi se osušil pravilno. Če je kruh star en, dva dni, je to celo prednost, ker se hitreje posuši in hrustlja.
Pri praženju na ponvi je znamenje pripravljenosti barva in zvok – kocke naj postanejo enakomerno zlato-rjave in naj pri mešanju v ponvi "škrtajo", ne mehko padajo druga na drugo. Pri peki v pečici pri 175 °C gre za zmerno vročino, ki kruh posuši počasi od zunaj navznoter, ne da bi ga osmodila, preden se posuši v sredini; 175 stopinj je temperatura, pri kateri maslo na kruhu zarumeni, ne počrni.
Motovilec in rukola naj ostaneta suha in hladna do zadnjega trenutka – vlažna zelenjava razredči kremo in solata postane vodena. To ni napaka v postopku, ampak napaka v pripravi pred postopkom: solato operite in dobro posušite že prej, ne tik pred serviranjem v naglici.