AI fotografijaFrancoski ragu s klobaso in zelenjavo
Hitra in sočna enolončnica s klobaso, krompirjem in pisano zelenjavo, obogatena s smetano in dimljeno papriko.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 400 g Klobasa narezana na kolute
- 1 kg Krompir narezan na kocke, kuhan in ohlajen
- 1 kos Čebula drobno nasekljana
- 1 strok Česen drobno nasekljan
- 1 kos Jajčevec narezan na kocke
- 2 kos Korenček narezan na tanke rezine
- 2 kos Paprika narezana na kocke
- 1 kos Bučka narezana na kocke
- 1 čajna žlička Sušen timijan
- 0.5 čajna žlička Sušen rožmarin
- 1 čajna žlička Dimljena paprika
- 400 g Konzervirani sesekljani paradižnik
- 100 ml Jušna osnova zelenjavna
- 50 ml Sladka smetana za stepanje
- 1 jedilna žlica Oljčno olje za praženje
- Sol
- Črni poper sveže mlet
- 1 šopek Peteršilj listi
Postopek
Klobaso prepražite na oljčnem olju v veliki ponvi, dokler ne porjavi in dobi rahlo hrustljavo skorjico.
Dodajte čebulo, česen, jajčevec, korenček, papriko, bučko, timijan, sušen rožmarin in dimljeno papriko ter pražite, dokler zelenjava ne porjavi.
Dodajte krompir, konzervirani sesekljani paradižnik, jušno osnovo in sladko smetano za stepanje.
Dušite pokrito 10 minut, nato začinite s soljo in sveže mletim črnim poprom po okusu.
Postrezite v globokih krožnikih, potreseno s svežim peteršiljem.
Ta jed je pravzaprav podeželski kompromis - malo ragu, malo enolončnica, malo tisto, kar ostane v hladilniku, ko je teden pri koncu. Klobasa, korenje, paprika, bučka, jajčevec, krompir - vse skupaj v enem loncu, s paradižnikom in kapljico smetane za mehkobo. Uspe ali ne uspe pa se odloči že na začetku, pri ponvi, ne na koncu.
Mehanizem je preprost: najprej zažgeš maščobo iz klobase, da dobiš okus, potem v tej maščobi karameliziraš zelenjavo, šele nazadnje vse skupaj podušiš v tekočini. Če zamenjaš vrstni red - vse vržeš v lonec hkrati in zaliješ - dobiš kuhano zelenjavo v paradižnikovi vodi, ne ragu. Razlika med dobrim in povprečnim je v tem, da zelenjava najprej dobi barvo na suhem, šele potem vlago.
Nekateri pravijo, da je vseeno, kdaj dodaš česen - skupaj s čebulo ali na koncu. Ni vseeno. Česen zgori hitreje kot čebula, in zgorel česen je grenak za ves lonec. Zato ga vržeš zraven šele, ko je čebula že mehka, ne na začetku skupaj z njo.
Krompir gre v lonec že kuhan in ohlajen - to ni napaka ali bližnjica, to je logika. Surov krompir bi potreboval 15-20 minut v tekočini, da se zmehča, zelenjava pa bi medtem razpadla v kašo. Tu se krompir samo pogreje in vpije okus iz paradižnika in jušne osnove. Če ga kuhaš posebej dan prej, je še bolje - hladen krompir se manj drobi, ko ga premešaš.
Klobaso izbiraš po tem, koliko maščobe spusti v ponev. Suha, pusta klobasa ne bo dala tiste osnove, na kateri se zelenjava prepraža - v tem primeru dodaš žlico olja več. Dimljena paprika ni nujna, če je ni, vzemi navadno sladko papriko in dodaj ščepec več timijana, da nadomestiš tisto rahlo zadimljenost.
Zelenjava - jajčevec, korenček, paprika, bučka - ni naključna izbira, ampak gre za to, da imaš nekaj, kar drži obliko (korenček), in nekaj, kar se razpusti v omako (jajčevec, bučka). Pripravljenost tukaj ni v minutah, ampak v tem, da robovi zelenjave porjavijo in postanejo rahlo karamelizirani, ne sivi in kuhani. Če ponev prenapolniš, se zelenjava samo pari v lastni vlagi in ne porjavi - zato raje pražiš v dveh obhodih, če je ponev majhna, kot je v stanovanjski kuhinji običajno.
Smetana je tu v majhni količini - ne za kremnost celotne jedi, ampak da zmehča kislost paradižnika. Če je ni, lahko izpustiš, jed bo bolj kisla in bolj "ragu", manj "enolončnica". Jušna osnova naj bo zelenjavna, ker klobasa in paradižnik že dajeta dovolj okusa - mesna osnova bi vse preveč poudarila v eno smer.
Dušenje 10 minut pokrito je spodnja meja, ne cilj. Gledaš, da se omaka zgosti do te mere, da žlica ne pluska, ampak omaka počasi steče nazaj. Če je po 10 minutah še preveč tekoče, pokrov snameš in pustiš, da izhlapi - to je lažje popraviti kot presušeno jed.
Pri štirih osebah to ni glavna jed, ki potrebuje juho pred seboj in štruklje poleg - je dovolj gosta in polnjena, da stoji sama. Če ti domača navada veleva juho pred kosilom, naj bo ta lahka in bistra, ne krompirjeva ali zelenjavna, ker se okusi sicer podvojijo. Potrpljenje je tu v tem, da ne hitiš s prvim korakom - klobasa potrebuje svoj čas za porjavitev, in ta čas se ne da pospešiti z višjim ognjem, le s skorjico popečeš zunaj, znotraj pa ostane surovo.