AI fotografijaSolata Waldorf
Osvežujoča solata z jabolki, zeleno, grozdjem in orehi v kremastem prelivu.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 75 g Oreh
- 3 kos Stebelna zelena narezana na tanke rezine
- 2 kos Jabolko narezano na drobne kocke
- 150 g Grozdje prerezano na pol
- 100 ml Kisla smetana
- 50 ml Sladka smetana
- 1 čajna žlička Sladkor
- 1 čajna žlička Jabolčni kis
- Sol po okusu
- Črni poper po okusu
Postopek
Orehe prelijte z vrelo vodo in jih nato osušite. Vrela voda odstrani grenkobo z lupinice orehov.
Nekaj jedrc orehov in listov zelene odložite za okrasitev.
V skledi zmešajte orehe, jabolka, zeleno in grozdje.
Pripravite preliv in ga začinite s sladkorjem, soljo, poprom ter limoninim sokom ali kisom po okusu.
Solato premešajte s prelivom.
Kaj se je spremenilo
Crème fraîche smo nadomestili s kislo smetano Kisla smetana, ki je v slovenskih trgovinah lažje dostopna.
Waldorfska solata je v bistvu vaja iz kontrastov: hrustljavo proti mehkemu, kislo proti sladkemu, orehovo grenko proti smetanovi mastnobi. Ali uspe ali ne, se ne odloči pri začinjenju na koncu, ampak že prej – pri tem, kako sveže je sadje in kako hrustljava je zelena. Če je zelena mlahava in jabolko moknato, imaš skledo kisle kaše, naj še tako fino zmešaš preliv.
Nekateri pravijo, da je to solata s smetano in orehi, pa je gotovo. Ne, ker je to solata, kjer se vsaka sestavina bori za svoj priraz – zelena mora škrtati pod zobom, jabolko mora biti kislo-sladko in čvrsto, grozdje sladko in vodeno, oreh pa grenkasto-mastno nasprotje vsemu temu. Če eno od tega izpade, ni to več Waldorf, ampak solata s smetano, v katero si vrgel, kar si imel.
Prekuhavanje orehov z vrelo vodo ni obred, ampak kemija – grenke snovi iz lupinice orehovega jedrca so topne v vroči vodi, zato jih spereš, ne skuhaš. Pet minut v vreli vodi, potem osušiš – to ni čas za kuhanje oreha, ampak čas, da voda naredi svoje.
Za štiri osebe je to lahka priloga, ne glavna jed – v slovenski kuhinji, kjer gre juha pred kosilom in štruklji zraven, je to solata, ki osveži med težjimi stvarmi na mizi, ne tekmuje z njimi.
Oreh je tu nosilec grenkobe in masti – brez njega bi bila solata samo sladko-kisla sadna mešanica. Merilo pri izbiri: jedrca naj bodo svetla, ne temno rjava in ne nažaljena, ker temna barva pomeni, da je olje v njih že žarko. Če nimaš orehov, vzemi pekan – podoben v mastnobi in grenkobi lupinice, le nekoliko milejši.
Stebelna zelena daje hrustljavost in rahlo slanost – to je edina sestavina v solati, ki ne popušča, zato jo režeš tanko, da se ujame v vsak grižljaj, ne da bi prevladala. Če je nimaš, lahko vzameš korenasto zeleno v tankih trakovih, a izgubiš tisto svežo, skoraj travnato noto, ki jo da steblo.
Jabolko naj bo kislo in čvrsto – merilo je, da se ob rezu ne mehča takoj, ampak ostane hrustljavo še po dvajsetih minutah na zraku. Mehko, moknato jabolko v tej solati razpade in vse skupaj postane kaša. Grozdje nasprotno naj bo sladko in sočno, prerezano na pol, da sprosti sladkobo v preliv, ne da jo skriva pod kožico.
Preliv iz kisle in sladke smetane je tu zato, da zveže vse skupaj, ne da ga preplavi – kisla smetana da kislino in gostoto, sladka pa mehkobo. Če zmešaš preveč sladke smetane glede na kislo, dobiš sladico, ne solato, zato je razmerje v receptu dve proti ena v prid kisli smetani, in to ni naključje. Sladkor, kis in limonin sok na koncu niso okras, ampak uravnavanje – kis prilagodi kislost glede na to, kako kislo je bilo jabolko, sladkor pa uravnoteži, če je grozdje manj sladko, kot bi moralo biti.
Potrpežljivost je tu v tem, da solato pustiš stati vsaj četrt ure, preden jo postrežeš – da se okusi zlijejo in da jabolko vpije malo preliva, ne da razpade. Hitro postrežena solata je samo kup narezanih sestavin v smetani, ne pa tisto, kar naj bi bila.