AI fotografijaPita z artičokami, krompirjem in stracchinom
Slana pita s polnjenjem iz artičok, krompirja in kremastega sira stracchino, v listnatem testu.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 450 g Artičoka
- 1 kos Krompir velik
- 2 strok Česen
- 1 šopek Peteršilj po okusu
- 2 jedilna žlica Oljčno olje
- 80 g Stracchino
- 2 jedilna žlica Parmezan
- Sol po okusu
- Črni poper po okusu
- 2 kos Jajca
- 200 ml Sladka smetana za stepanje
- 1 kos Listnato testo brez kvasa zvitek
- Drobtine po okusu
Postopek
V ponvi segrejte oljčno olje in opražite artičoke s krompirjem, česnom in peteršiljem.
Dodajte vodo, da prekrije zelenjavo, in kuhajte na šibkem ognju.
10 minListnato testo razgrnite v pekač za pito.
Dno prebodite z vilicami in potresite z drobtinami.
Na testo razporedite podušeno artičoko s krompirjem in narezan stracchino.
V posebni skledi stepite jajca s smetano, parmezanom, soljo, črnim poprom in peteršiljem.
Zmes zlijte čez zelenjavo in poravnajte robove testa.
Pecite v pečici, segreti na 180 °C, do zlato rjave skorje.
25 min
Ta pita je v bistvu italijanska torta salata - slana pita, ki živi na meji med prilogo in glavno jedjo. Osnova je listnato testo, polnilo pa je zelenjava, dušena do mehkega, povezana z jajčno-smetanovo zmesjo, ki se v pečici strdi v nekaj podobnega frtalji ali quicheu brez tiste debele plasti jajc. Uspe takrat, kadar je zelenjava že mehka, preden gre v pečico, in kadar testo ni mokro od spodaj - to sta edini dve stvari, za kateri morate dejansko skrbeti.
Artičoke in krompir se najprej podušijo v ponvi, ne spečejo - voda, ki jo dodate, da prekrije zelenjavo, pove, da gre za kuhanje v lastnem soku, ne za cvrtje. Znak, da je dovolj: krompir se vilici vda brez upora, artičoka ni več gumijasta, ampak se zlahka reže. Deset minut je spodnja meja, ne zakon - če je krompir narezan debelo, bo trajalo dlje.
Mit, ki ga je treba ovreči: nekateri pravijo, da je treba listnato testo pred polnjenjem na slepo speči. Ne, ker gre za pito s kratkim pečenjem pri 180°C - testo se speče hkrati s polnilom, drobtine na dnu pa so tu zato, da vpijejo odvečno tekočino in testo ostane hrustljavo, ne presnovljeno.
Artičoke dajo pitiji kislino in grenkobo, ki uravnoteži mastni stracchino - če jih ni na voljo svežih, zmrznjene delujejo enako, ker so itak namenjene dušenju, ne surovemu užitku. Merilo za zamenjavo: potrebujete zelenjavo, ki prenese dolgo dušenje in ne razpade v kašo - bučke na primer ne bi zdržale, ohrovt ali blitva pa bi delovala podobno kot artičoke.
Stracchino je mehak, komaj zrel sir, ki se stopi v kremo in poveže polnilo - brez njega bi pita bila suha. Zamenjava gre po merilu "mehak sir, ki se stopi, ne da izloči vodo" - krhki kravji sir ali mehkejša mocarela, odcejena, bosta naredila podobno delo, čeprav okus ne bo enak.
Jajca s smetano niso tam zaradi okusa, ampak zaradi fizike - ko se v pečici strdijo, zelenjavo in sir "zalijejo" v celoto, da se pita reže na rezine, ne razlije po krožniku. Parmezan v tej zmesi daje sol in umami, zato s soljo ne pretiravajte, dokler ne poskusite zmesi pred peko.
Pekač postavite v spodnjo tretjino pečice, če je vaša pečica tak tip, da zgoraj hitro porjavi, preden se sredina strdi - domači štedilniki pogosto grejejo neenakomerno, zato zlato rjava skorja ni vedno enakomerna po celi površini, in to je normalno, ne napaka v pripravi.
Pri slovenskem kosilu, kjer juha pride prej, je ta pita dovolj bogata, da je lahko glavna jed sama zase - štruklji so druga zgodba, sladka ali polnjena z mesom, medtem ko je ta pita slana in se bolje poda ob solati kot ob še eni škrobni prilogi. Potrpežljivost je tu sestavina v dveh trenutkih: pri dušenju zelenjave, da res omehča, in pri čakanju, da se pita po peki nekoliko ohladi, preden jo razrežete - topla sredina se sicer razleze in rezine razpadejo.