AI fotografijaSmuti iz stebelne zelene, peteršilja, jabolka in korenčka
Osvežilen smuti iz stebelne zelene, peteršilja, jabolka in korenčka, pripravljen v sokovniku.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 4 kos Korenček
- 10 kos Peteršilj
- 2 kos Jabolko
- 2 kos Stebelna zelena
Postopek
Korenček operemo, olupimo, narežemo na koščke in damo v sokovnik.
Peteršilj temeljito operemo, grobo narežemo in dodamo h korenčku.
Jabolka operemo, razrežemo na četrtine, odstranimo peščišče in damo v sokovnik.
Stebelno zeleno operemo, odstranimo zunanjo plast, narežemo na koščke in dodamo preostalim sestavinam.
Zapremo posodo sokovnika in prižgemo napravo.
Pred uživanjem nastali sok premešamo z žličko.
To ni smuti v pravem pomenu besede, čeprav tako piše v naslovu. Smuti nastane, ko sadje in zelenjavo zmeljemo v celoti, s koščicami vlaknine vred, sok pa nastane, ko vlakna izločimo in ostane samo tekočina. Tu gre za sok iz sokovnika, ne za smuti iz mešalnika, in to ni malenkost: od tega je odvisno, kakšen pripomoček sploh potrebuješ in kaj bo na koncu v kozarcu.
Nekateri pravijo, da je sveže ožeti sok iz zelenjave nekaj posebnega, skoraj zdravilnega, ker je "živ". Ne, ker je to preprosto koncentrirana tekočina iz rastlin, brez vlaknin, ki te sicer sitijo in upočasnijo vsrkavanje sladkorja iz jabolk. Okusno je, osvežilno je, a čudežno ni nič bolj kot sadje samo.
Uspeh te mešanice je odvisen predvsem od razmerja sladkega proti grenkemu in zemeljskemu. Jabolko nosi sladkobo, korenček dodaja telo in rahlo sladkost, peteršilj in stebelna zelena pa prinašata grenkobo in slanost, ki sok naredita zanimiv, ne pa sladkega kot limonada. Če razmerje zgrešiš, dobiš ali preveč sladko sadno pijačo ali nekaj, kar diši po travniku.
Druga stvar, od katere je odvisen izid, je kakovost sokovnika. Centrifugalni sokovniki, ki jih ima večina doma, delajo hitro in z vročino zaradi trenja, kar pomeni, da sok oksidira hitreje in izgubi nekaj barve ter svežine že med pripravo. Počasni, stiskalni sokovniki so blažji, a tudi dražji in počasnejši. Oboje deluje, razlika je v tem, koliko časa sok po pripravi ostane videti in okušati svež.
Korenček je tu nosilec telesa in blage sladkobe, nekaj, kar sok naredi gostejši, ne samo vodnat. Izbiraj trše, čvrste korenčke, ki se pri upogibanju šele malo upognejo, ne pa takoj počijo – to je znak, da so še sveži in polni soka, ne oveli. Če je korenček mehak in gumijast, bo dal manj soka in bolj plehek okus. Nadomestiti ga ni enostavno, ker nobena druga zelenjava ne da enake kombinacije sladkobe in gostote; morda bučka, a ta je bistveno bolj vodena in manj sladka.
Peteršilj v tej količini ni dodatek za okras, ampak glavni vir tiste zelene, rahlo pekoče grenkobe, ki sok loči od navadnega sadnega soka. Izbiraj sveže šopke s čvrstimi, temno zelenimi listi, brez rumenih robov – ti povedo, da je rastlina že na poti v propadanje in bo okus bolj grenak kot svež. Če peteršilja nimaš dovolj ali ga ne maraš v taki količini, lahko del nadomestiš s svežo baziliko ali listi zelene, a vedar vedi, da boš s tem spremenil značaj soka, ne le njegove jakosti.
Jabolka so tu zato, da sladkajo in da ravnotežijo grenkobo zelenjave – brez njih bi bil sok precej oster. Pri izbiri jabolk velja preprosto merilo: čim bolj čvrsto in sočno jabolko, tem več soka in tem bolj izrazit okus. Mehka, moknata jabolka dajo manj tekočine in bolj dolgočasen okus. Sladkejše sorte bodo sok naredile bolj sladek, kislejše bodo poudarile svežino – tu gre res za vprašanje osebnega okusa, ne za napako.
Stebelna zelena prinaša slanost in tisto značilno vlaknasto hrustljavost, ki jo sokovnik razgradi v tekočino z zelo specifičnim, rahlo slanim priokusom – to je posledica naravnih mineralnih soli, ki jih rastlina kopiči v steblih, ne kakšna dodana sol. Zunanjo plast odstranimo zato, ker so zunanja vlakna najbolj groba in žilava ter lahko sokovniku otežijo delo oziroma pustijo v soku bolj lesnate koščke. Če stebelne zelene nimaš, je težko najti pravo zamenjavo, ker kombinacije slanosti in hrustljavosti nima nobena druga zelenjava v tej meri; kumara je blizu po teksturi, a brez tiste slanosti.
Priprava sama je preprosta in hitra, prava potrpežljivost je tu pri pranju in čiščenju – korenje je treba oluščiti, peteršilj temeljito oprati, ker se v njem rado nabere pesek, zelena pa zahteva odstranitev zunanje plasti, sicer bo sok bolj grenak in vlaknast, kot je treba. Hitenje pri tem koraku je najpogostejša napaka, ne sam sokovnik.
Količine so mišljene za eno osebo, za en kozarec soka, ne za celodnevno zalogo – sok je najboljši takoj po pripravi, kasneje začne oksidirati in izgubljati barvo ter del arome, ne glede na to, kako dober je sokovnik.