AI fotografijaRiževa solata z vloženo zelenjavo
Osvežilna riževa solata z marinirano zelenjavo, pripravljena vnaprej in ohlajena pred serviranjem.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 400 g Riž
- 2 jedilna žlica Oljčno olje po okusu
- 50 g Koruza
- 50 g Grah
- 10 kos Drobne čebulice
- 10 kos Zelene olive brez koščic
- 10 kos Paradižnik
- 10 kos Vložene artičoke
- 10 kos Kisle kumarice
- 1 kos Korenček
- Sol za vodo
Postopek
Riž skuhamo v veliki količini osoljene vode.
20 minRiž odcedimo na cedilu in ga speremo pod curkom hladne vode, dokler voda ne postane čista.
Pustimo, da se riž ohladi do sobne temperature, dodamo malo oljčnega olja in premešamo.
5 minKorenček narežemo na tanke trakce, dodamo vse ostale sestavine in jih narežemo na drobne koščke.
5 minTemeljito premešamo in pred serviranjem za pol ure postavimo v hladilnik.
30 min
Riževa solata z vloženo zelenjavo je poletna jed, kjer je riž samo nosilec – pravo delo opravijo kisline in sol iz vloženih stvari. Tu ni pečenja, ni karameliziranja, zato se jed ne »pokvari« v smislu zažganega, pokvari pa se lahko na dva načina: riž postane kaša, ali pa solata ostane plehka, ker nismo dali dovolj kisline in soli, da bi se okusi zbudili.
Uspeh te solate ni odvisen od spretnosti, ampak od razmerja. Riž je ogrodje, vložena zelenjava (artičoke, kumarice, olive) prinese kislino in sol, sveža zelenjava (koruza, grah, paradižnik, korenček) prinese sladkobo in hrustljavost. Če je preveč riža glede na vloženo zelenjavo, solata okusi po ničemer. Pravilo si zapomni takole: vložene in kisle sestavine naj bodo dovolj, da jih v vsakem grižljaju okusiš, ne samo v tretjem.
Nekateri pravijo, da je riž za solato treba prelivati z mrzlo vodo samo za videz, da se blešči. Ne. Spiranje ni kozmetika – spiramo škrob, ki bi se sicer sprijel in nalepil zrnca skupaj v kepo. Dokler voda, ki steče skozi riž, ni čista, škrob še izhaja, in riž bo lepljiv.
Riž kuhamo v veliki količini vode, ne v odmerjeni, kot za pilav. To ni muhavost, ampak logika: veliko vode pomeni, da škrob, ki uhaja iz zrn, obliva veliko tekočine in se razredči, namesto da bi obdal riž v gosti kaši. Zato se riž za solato kuha po drugi metodi kot riž za prilogo – kuhamo ga kot testenino, v izobilju vode, in nato odcedimo.
Pripravljenost riža preveriš z zobom, ne z uro. Zrno naj bo mehko, a še čuti rahlo jedro, ne pa, da razpade med zobmi v kašo. Čas, ki je napisan, je spodnja meja – riž preveriš nekaj minut prej, da ne zamudiš trenutka.
Korenček narežemo na tanke trakce, ne na kocke, ker je surov in trd – debel kos bi ostal pretrd za grižljaj, tanek trak pa omehča dovolj od same kisline v solati, ko stoji pol ure v hladilniku. Če korenčka ni, lahko vzameš kateregakoli trdega, sladkastega surovega korenovca, ki ga lahko narežeš na tanko – zelena, redkev, celo mlada kolerabica bodo delale podobno delo.
Vložene artičoke, kisle kumarice in zelene olive niso okras, so sol in kislina te solate. Merilo za zamenjavo: karkoli je vloženo v kisu ali slanici in ima podobno gostoto mesa, lahko stopi na njihovo mesto – vložena paprika, kapre, celo kisla repa, če jo narežeš drobno. Brez te skupine bo solata samo riž s zelenjavo, ne riževa solata.
Koruza in grah sta tu zaradi barve in sladkobe, uravnotežita kislino vloženih stvari. Če sta zamrznjena, ju samo poparimo – ne kuhamo – da ostaneta hrustljava, ne mehka.
Pol ure v hladilniku ni formalnost, ampak čas, da se sol in kislina iz vložene zelenjave premešajo z rižem in ga prepojijo. Solata, postrežena takoj, je drugačna jed kot solata, ki je stala – bolj plehka. Potrpljenje je tu sestavina enako kot riž: brez teh pol ure boš jedel nekaj dobrega, ne pa tega, kar je ta solata namenjena biti.
V slovenski kuhinji, kjer je kosilo navajeno na juho in štruklje, je taka solata lahka, hladna protiutež – dobra kot samostojen obed poleti, ali kot priloga, ko je zunaj vroče in juhe nihče noče.