AI fotografijaZapečen krompir v smetani
Krompir, pečen v smetanasti omaki s čebulo, česnom in dišavnicami, dokler ne postane mehak.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 1 kg Krompir
- 1 kos Jajce stepeno
- 1 kos Čebula drobno sesekljana
- 1 strok Česen
- 0.5 l Sladka smetana
- 1 ščepec Muškatni orešček malo naribanega
- 1 čajna žlička Timijan drobno sesekljan, svež
- 1 čajna žlička Mleta paprika
- Sol
- Črni poper svež
- 1 jedilna žlica Maslo za mazanje žaroodporne posode
Postopek
Krompir olupimo in narežemo na tanke rezine ter ga skupaj s čebulo razporedimo v žaroodporno posodo, namazano z maslom.
Jajce dobro stepemo in zmešamo s sladko smetano do enakomerne zmesi.
Dodamo stisnjen česen in začimbe ter premešamo.
Zmes enakomerno razporedimo po krompirju.
Posodo postavimo v pečico, segreto na 190 °C (konvekcija), in pečemo 60-70 minut oziroma dokler krompir ne postane mehak.
70 minPo želji posodo pokrijemo s pokrovko ali obrnjenim žaroodpornim krožnikom, da se površina preveč ne zapeče.
V tem primeru je treba čas pečenja podaljšati za dodatnih 10 minut.
10 min
To je zapečen krompir v smetanovi zlivki — nekaj med gratinom in domačo pokrito pečenko, kjer jajce in smetana skupaj naredita kremasto maso, ki med pečenjem oble krompirjeve rezine poveže v celoto. Uspe ali ne uspe pa se odloči na dveh mestih: kako debelo narežeš krompir in ali mu daš dovolj časa, da voda iz njega izpari in se zlivka usede vanj, namesto da ostane tekoča na dnu.
Mehanizem je preprost. Smetana z visoko maščobo se pri peki ne razreže, ampak zgosti — beljakovine iz jajca pri okoli 70 °C koagulirajo in zadržijo maščobo, da ne steče na dno kot voda. Krompir pa med tem oddaja svojo vlago, škrob na robovih rezin pa to vlago deloma spet veže. Rezultat je plast, ki drži skupaj, ne pa juha s krompirjem na dnu posode.
Nekateri pravijo, da je treba krompir prej skuhati na pol, da se hitreje speče. Ne, ker potem izgubiš prav tisto, zaradi česar je jed dobra — rezine, ki se v pečici same prepojijo s smetano in zadržijo obliko. Surov krompir v tankih rezinah se v uri peke speče ravno prav, skuhan vnaprej pa razpade v kašo.
Krompir izberi takšen, ki pri kuhanju ne razpade — bolj voščen kot moknat tip. Merilo ni sorta, ampak kako se obnaša: če krompir pri rezanju pušča lepe, čvrste rezine in se ne mazili od škroba, je primeren. Rezine naj bodo tanke kot kovanec, ne debelejše — to je tista prva odločitev, ki jo omenjam zgoraj, in od nje je odvisno, ali bo sredina posode še trda, ko bo vrh že zapečen.
Smetana nosi maščobo in vlago hkrati, zato je ne gre nadomestiti z mlekom — mleko je premalo mastno, da bi zadržalo strukturo, in zlivka bo tekla. Merilo za zamenjavo: potrebuješ maščobo, ki pri peki ne izloči vode, torej kisla smetana, razredčena z malo mleka, lahko nadomesti sladko smetano, čeprav bo okus bolj kisel.
Jajce v tej zlivki ni za vezavo v klasičnem pomenu kot pri testu, ampak za to, da se smetana pri peki strdi v mrežo in ne razpade na maščobo in vodo, ko se segreje. Brez jajca dobiš bolj tekočo, manj enotno plast — jed bo še užitna, a manj "sklenjena".
Čas pečenja, 60-70 minut, je spodnja meja, ne cilj. Pripravljenost preveri tako, da z nožem prebodeš sredino posode — če gre skozi brez upora, kot bi šel skozi maslo, je krompir mehak. Če čutiš še trdoto, pusti še nekaj minut, ne glede na uro, ki je pretekla. Konvekcija pri 190 °C pomeni, da vroč zrak kroži okoli posode in enakomerno suši vrh, zato rob rezin postane zlatorjav prej kot sredina — to je razlog, zakrij s pokrovko, če te zanima mehka sredina brez prežgane površine, in podaljšaj čas, ker pokrita posoda греje počasneje.
Muškatni orešček in timijan nista okras, ampak protiutež mastni smetani — brez njiju je jed težka na okus, s premalo kontrasta. Če nimaš svežega timijana, posušen deluje podobno, le uporabi ga manj, ker je okus bolj zgoščen.
Domači štedilnik ima lahko neenakomerno pečico — robovi pečejo hitreje kot sredina. Če opažaš, da se rob posode zapečе, sredina pa je še bleda, posodo med peko enkrat obrni za 180 stopinj. In bodi potrpežljiv — to ni jed, ki jo pohitiš z višjo temperaturo, ker bo zunaj zgorela, znotraj pa ostala trda.