Volovji rep

Volovji rep je kos, ki ga ne smeš podcenjevati, čeprav je videti kot kup kosti. Kdor ga je kdaj kuhal, ve: po nekaj urah počasnega vretja se kuhinja napolni z vonjem, ki te potegne k loncu, juha pa iz redke počasi postane gosta, žlica se v njej skoraj ustavi. To je bistvo tega kosa – ni za hitro peko, je za počasno vretje, dokler se vse skupaj ne začne lepiti na ustnice.

Pri izbiri glej barvo mesa med kolobarji – naj bo temno rdeča, meso pa sveže, brez sivih lis. Povonjaj: vonj naj bo čist, mlečno-mesnat, nikakor kisel. Kost v sredini naj ima viden mozeg – tisti kos, ki ga med kuhanjem najprej pogrešaš, če ga pozabiš dati v lonec.

Nekateri pravijo, da je volovji rep slab kos, ker ima preveč kosti in premalo mesa. Ni res! Prav te kosti in trdo, žilavo meso okoli njih dajejo okus, ki ga iz pustega mesa nikoli ne dobiš. Kdor misli, da je kost odveč, naredi napako – če rep skuha na hitro, kot zrezek, dobi gumijasto, suho meso namesto mehke, razpadajoče teksture, po kateri je ta kos znan.