AI fotografijaPita s hrenovkami
Hitra slana pita z listnatim testom, krompirjem, hrenovkami in mocarelo – odlična za kosilo ali večerjo.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 2 kos Listnato testo
- 8 kos Hrenovke
- 4 kos Krompir
- 1 kos Mocarela narezana na kocke
- 1 ščepec Drobtine po okusu
- 1 jedilna žlica Oljčno olje po okusu
- 1 kos Rumenjak
Postopek
V pekač položite prvi list listnatega testa in dno naluknjajte z vilico.
Dno potresite s peščico drobtin.
Po vrhu razporedite narezan krompir, narezane hrenovke in na kocke narezano mocarelo.
Pokapajte z malo oljčnega olja.
Pokrijte z drugim listom testa, robove zaprite in premažite z rumenjakom.
Pecite pri 180 stopinjah.
40 min
To je slana pita iz dveh plasti listnatega testa, med njima pa krompir, hrenovke in mocarela — nekakšna pecivo-različica štrukljev po logiki, samo da je ovoj krhek in zapečen, ne kuhan v juhi. Uspeh pite ni odvisen od natančnosti sestavin, ampak od ene same stvari: ali je krompir znotraj prej pečen skozi, kot se testo zapeče zgoraj. To je jed, kjer se dve plasti testa borita za toploto s polnilom, ki rabi čas, testo pa gori, če čakaš predolgo.
Zato je surov krompir tu tvegana izbira. Debelina rezin odloča usodo cele pite: če je rezina debelejša od kakšnega evra na rob, bo zunaj rjavo in hrustljavo, znotraj pa še trdo in mokasto. Rešitev ni v višji temperaturi — s tem samo pospešiš zažiganje vrha — ampak v tanjšem rezanju ali v tem, da krompir vnaprej na pol skuhaš, pa naj bo v vodi ali v mikrovalovki, dokler se nož ne zapiče brez upora.
180 stopinj je temperatura, pri kateri se maslena testena plast počasi dviga v liste — opraziš, ker se vlaga v maslu spreminja v paro in jo plasti testa ujamejo med sabo. Noter je dovolj vroče za hrenovke in sir, zunaj dovolj počasi, da testo ne zgori, preden se zrahlja. Znak, da je pita gotova, ni ura, ampak barva: vrh preide iz bledo rumene v zlato rjavo, enakomerno po celi površini, ne samo na robovih.
Nekateri pravijo, naj se pekač dobro pogreje v pečici, preden vanj date testo, da bo dno hrustljavo. Ne, pri tej pити to ni potrebno in je lahko škodljivo — testo je listnato, dviga se samo, in vroč pekač bi spodnjo plast posušil, preden se sploh dvigne. Dno naluknjate z vilico iz drugega razloga: da para, ki nastane spodaj, lahko uide skozi luknjice, namesto da dvigne celo dno v mehurje in vam pokvari obliko.
Drobtine na dnu niso okras, ampak vpijalec. Krompir in sir med peko spuščata vlago, in če ta vlaga obstane med testom in polnilom, dobite podlogo, ki je gumijasta, ne hrustljava. Peščica drobtin to vlago posrka vase in testo ostane suho od spodaj. Če drobtin nimate, lahko vzamete strgan trd sir ali celo malo moke — merilo je, da material vpije tekočino in se ne stopi v tekočino sam.
Mocarela tu ni za potezo sira čez vrh, ampak je znotraj, med krompirjem in hrenovkami, zato se med peko stopi in poveže vse plasti skupaj, da se pita reže v lepih kosih, ne razsuje. Če je nimate, vzemite kateri koli sir, ki se topi mehko in ne pušča olja — edam, gauda, nič preveč slanega, ker je hrenovke že slane.
Hrenovke izberite po merilu teksture, ne po znamki: kupite take, ki imajo dovolj mesnate čvrstosti, da jih lahko režete na kolobarje in se ne razpadejo v kašo. Tanke, vodene hrenovke bodo spustile preveč tekočine in vam zmočile sredino pite.
Rumenjak na robovih ni za sijaj zaradi sijaja samega — gre za to, da zapečete rob trdno skupaj, da polnilo med peko ne steče ven, in hkrati dobite lepo zlato barvo, ki vam pove, da je zunanjost gotova. Če rumenjaka nimate, lahko robove samo dobro stisnete z vilico, pita bo manj lepa, a enako trdna.
Potrpežljivost je tu sestavina predvsem pri krompirju — pripravite ga prej, preden sestavljate pito, ne med sestavljanjem v naglici. Štirje krompirji za štiri osebe pomenijo tanko plast, ne debelo nadevano pito; če želite več nadeva, raje dodajte še en list testa in podvojite količine, kot da nabijete preveč surovega krompirja v isto debelino testa.