AI fotografijaMandljeva torta
Mandljeva torta z marcipanom, prekrita s čokoladno glazuro in posuta s praženimi lešniki.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 200 g Marcipan grobo nariban
- 75 g Sladkor
- 200 g Maslo pri sobni temperaturi
- 4 kos Jajca
- 50 g Moka
- 60 g Temna čokolada drobno sesekljana
- 50 ml Mleko
- 80 g Maslo mehko
- 200 g Sladkor v prahu
- 50 g Lešnik
Postopek
Marcipan zmešajte s sladkorjem do gladke mase. Dodajte na kocke narezano maslo in mešajte, dokler zmes ni gladka in zračna. Vmešajte jajca, enega za drugim, nazadnje pa vmešajte še moko v testo.
Testo vlijte v namazan pomični model s premerom 20 cm, katerega dno obložite s peki papirjem.
Torto pecite v pečici, ogreti na 175 °C (konvekcijski način), približno 30 minut, dokler ni zlato rjava in povsem pečena. Pred odstranitvijo iz modela naj se torta nekoliko ohladi.
30 minČokolado stopite na vodni kopeli na nizkem ognju. Odstavite z ognja in vmešajte mleko. Maslo stepite s sladkorjem v prahu do rahle in zračne mase, nato vmešajte čokoladno-mlečno zmes.
6 minČokoladno glazuro razporedite po ohlajeni torti.
3 minJedrca lešnikov položite na vročo suho ponev in jih popražite, pri tem jih mešajte, dokler kožica ne začne odstopati. Lešnike odstavite z ognja, ko se kožica začne luščiti. Zavijte jih v čisto krpo in podrgnite, da odstranite kožico. Po želji lešnike pred posipanjem na torto grobo nasekljajte.
To je marcipanova torta — gosta, vlažna, skoraj kot makaronski kolač, prekrita s čokoladno maslено glazuro in popečenimi lešniki. Marcipan tu ni dodatek, je osnova: v njem je že sladkor in mandlji zmleti v pasto, zato testo nima moke za strukturo, ampak samo za toliko vezave, da se sploh drži skupaj. To je bistvo recepta — 50 g moke na 200 g marcipana in 4 jajca je malo, in prav zato bo sredina vedno gostejša, skoraj vlažna, nikoli puhasta kot biskvit.
Uspeh ali neuspeh te torte se odloči pri enem koraku: ko maslo mešate z marcipansko-sladkorno maso. Marcipan je trd, lepljiv, in če je maslo premrzlo, se zmes ne poveže, ostanejo koščki. Zato mora biti maslo res mehko, na prst vtisljivo, ne stopljeno. Ko je zmes gladka in zračna — vidite mehurčke, barva se nekoliko posvetli — šele takrat dodajate jajca, eno za drugim, da se vsako vpije, preden gre naslednje noter.
Nekateri pravijo, da je treba marcipan prej stopiti na vodni kopeli, da bo testo bolj gladko. Ne, ker marcipan ni čokolada — nima maščobe, ki bi se stopila, ima vlago in sladkor, ki pri segrevanju karamelizira in zgosti maso, ne pa zmehča. Narahlo nariban in pri sobni temperaturi zmešan s sladkorjem se razgradi dovolj sam, brez ognja.
Za domačo pečico 175 °C v konvekcijskem načinu pomeni, da je zrak v pečici v gibanju in toplota pride do testa enakomerno od vseh strani — zato je površina zlato rjava, ne le zgoraj temnejša, spodaj bleda. Če imate samo navadno pečico brez ventilatorja, dvignite za kakih 10 stopinj in računajte, da bo zgornja skorja hitreje rjavela kot sredina peče skozi.
Marcipan izbirajte takega, ki ima čim višji delež mandljev glede na sladkor — pakiranja se razlikujejo, nekatera imajo komaj 30 % mandljev, druga do 50 %. Višji delež mandljev pomeni manj sladkega, bolj orehovega okusa in gostejšo teksturo torte, kar je tu zaželeno. Če marcipana ni pri roki, ga lahko naredite sami iz mletih mandljev in sladkorja v prahu v razmerju približno ena proti ena, zmešanih z malo beljaka, da se sprime v pasto — a to je delo zase in ne nujno za vsak dan.
Jajca naj bodo sobne temperature, ne iz hladilnika. Hladno jajce vrženo v maslen zmes povzroči, da se maščoba strdi v drobne grudice — zmes "sesede" in izgubi zrak, ki ste ga vmešali prej. Če ste jajca pozabili vzeti iz hladilnika pravočasno, jih za pet minut potopite v mlačno vodo.
Za glazuro je temna čokolada tu nosilka grenkobe, ki uravnoteži sladkor v marcipanu — čim temnejša (60 % kakava ali več), tem manj sladka bo torta na koncu. Topite jo res na nizkem ognju na vodni kopeli, ker se čokolada pri direktnem ognju ali previsoki temperaturi lahko "zrnasto" sprime, izgubi sijaj in postane gosta namesto gladke. Znak, da je pripravljena: tekoča, sijoča, brez koščkov.
Maslo za glazuro naj bo mehko, ne stopljeno — stepate ga s sladkorjem v prahu, dokler masa ne postane svetlejša in rahla, kot pri navadni kremni glazuri. Šele vanjo vmešate ohlajeno čokoladno-mlečno zmes. Če je čokolada še vroča, ko jo dodate, se maslo stopi in glazura namesto kremaste postane tekoča in se bo po torti razlila namesto nanesla.
Lešnike pražite na suhi vroči ponvi brez olja — olje tu ni potrebno, ker lešnik sam sprosti dovolj svoje maščobe, da se zapeče. Znamenje pripravljenosti ni čas, ampak kožica: ko začne pokati in se luščiti, odstavite takoj, ker lešniki znotraj ponve še naprej pečejo nekaj sekund po tem, ko jih umaknete z ognja, in grenka zažgana lupina hitro pokvari vso torto.
Za 8 oseb je to dovolj bogata torta, da zadošča tanjšim rezinam — po slovenski navadi kosila, kjer pride po juhi in morda štruklju, je taka gosta sladica na koncu obroka prej preveč kot premalo, zato jo mirno postrezite v manjših koščkih. Potrpežljivost je tu predvsem pri hlajenju: če glazuro nanesete na še toplo torto, se bo stopila in stekla po robovih namesto obstala na vrhu.
·