AI fotografijaVok s piščancem in zelenjavo
Hitra in sočna jed iz voka s piščancem, kokosovim mlekom in sveže narezano zelenjavo.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 3 kos Jajca
- 3 jedilna žlica Voda
- 400 g Piščančja prsa narezana na tanke rezine
- 1 jedilna žlica Curry pasta rumena
- 1 kos Čebula narezana na tanke rezine
- 1 čajna žlička Ingver na drobno nastrgan
- 3 strok Česen na drobno sesekljan
- 200 g Brokoli razdeljen na cvetove
- 1 kos Paprika narezana na kocke
- 150 g Korenček narezan na trakove
- 400 ml Kokosovo mleko
- 300 g Ramen rezanci
- 100 g Špinača
- 4 jedilna žlica Sezamovo olje za cvrtje
- Sol
- Črni poper sveže mlet
- 3 kos Mlada čebula narezana
- 40 g Indijski oreščki grobo nasekljani
- 1 šopek Koriander svež, grobo nasekljan
Postopek
Stepite jajca z vodo in malo soli ter popra do puhaste zmesi, nato jih prelijte v zelo razgret vok z oljem.
2 minHitro premešajte, nato pustite, da nastane puhasta omleta. Omleto odložite na krožnik.
2 minDodajte še olja v razgret vok in nekaj minut ob stalnem mešanju popražite piščanca, curry pasto in čebulo.
5 minZmanjšajte ogenj na srednjo moč in dodajte ingver, česen, brokoli, papriko, korenček in kokosovo mleko. Pustite kuhati 5 minut, medtem pa po navodilih na embalaži kuhajte rezance.
5 minOmleto narežite na trakove in jo skupaj z rezanci in špinačo dodajte v jed, dobro premešajte in razdelite po skledah.
2 minPotresite z indijskimi oreščki, mlado čebulo in koriandrom.
1 min
Vok je v bistvu krožnik logike, ne recept v ozkem pomenu – gre za zaporedje kratkih, močnih vročinskih udarcev, kjer ima vsaka sestavina svoj trenutek in svojo temperaturo. Najprej jajca, ki potrebujejo zelo vroče olje, da se takoj napnejo v puhasto strukturo, nato piščanec, ki rabi enako silovit začetek, da se zapre in ne spusti sokov v vodo, nazadnje zelenjava in mleko, ki hočeta mirnejši, počasnejši utrip. Uspeh jedi ni v natančnem štetju minut, ampak v tem, da znaš prepoznati, kdaj je posoda dovolj vroča in kdaj sestavina pokaže, da je pripravljena.
To je jed za štiri, kjer je glavna spremenljivka vok ali ponev, ki jo imate doma. Pravi vok z ozkim dnom zbere vročino na majhni površini, zato lahko hitro cvrete na enem mestu in premikate hrano navzgor, kjer je hladneje. Na domačem štedilniku, kjer je gorilec ali plošča precej šibkejša kot gostilniški plamenik, tega gradienta ni – zato bo vaša different, bolj enakomerna in nekoliko počasnejša, kar ni napaka, ampak realnost opreme.
Nekateri pravijo, da mora biti vok vedno na najmočnejšem ognju ves čas kuhanja. Ne, ker bi s tem zelenjavo posušili od zunaj, preden bi se znotraj zmehčala, hkrati pa bi kokosovo mleko zavrelo preveč na robovih in se razdvojilo v maščobo in vodo. Visoka temperatura je rezervirana za trenutke, ko hočete hitro reakcijo na površini – jajca, meso – nižja pa za faze, ko hočete, da se sestavine prepojijo z okusom in zmehčajo brez izgube soka.
Jajca s žlico vode niste dali zaradi kakšne skrivne tehnike, ampak zato, da zmes razredčite in jo naredite bolj zračno – voda ob stiku z vročo površino hitro izpari in dvigne strukturo, podobno kot pri palačinkah. Znamenje, da je olje pravšnje vroče: kapljica tekočega testa zacvrči takoj ob stiku, ne čaka nekaj sekund. Če jajca v voku le počasi strdevate, pomeni, da je olje premlačno in boste dobili gumijasto, ne puhasto omleto.
Piščančje prsi narežite na tanke rezine prečno na vlakna – to ni estetika, ampak mehanika žvečenja, ker kratka vlakna popustijo zobu veliko lažje kot dolga. Curry pasta v tem koraku ni začimba, ki jo potrosite na koncu, ampak maščobno-aromatska osnova, ki se mora najprej popražiti v olju, da sprosti svoje eterične komponente – zato gre v vok skupaj s piščancem in čebulo, ne kasneje.
Pri zelenjavi je merilo izbire eno: trdota in čas, ki ga potrebuje za mehčanje, ne barva na vrečki v trgovini. Korenček in brokoli spadata med trše sestavine, ki prenesejo dlje časa v vreli tekočini brez razpada, paprika je mehkejša in hitreje popusti. Znamenje pripravljenosti korenčka: rezina se upogne, ne počí, ko jo stisnete med prsti. Če ga nimate ali ne marate, lahko po isti logiki trdote uporabite koleraba ali belo redkev, ki prenese podoben čas kuhanja.
Kokosovo mleko v tem koraku prevzame vlogo tekočine, ki prenaša toploto počasneje in bolj enakomerno kot čista voda, hkrati pa z maščobo omili ostrino curryja. Napaka, ki se tu pogosto zgodi, je, da ljudje vok po dodatku mleka pustijo na polni moči – mleko se razplasti, maščoba izstopi, omaka postane mastna na vrhu in vodena spodaj. Zato ogenj zmanjšate na srednjo moč, kjer tekočina rahlo valovi, ne buri.
Ramen rezance kuhate ločeno, ker imajo svoj časovni okvir, ki ga narekuje embalaža, in ker bi jih v kokosovem mleku težko nadzorovali – škrob iz testenin bi omako zgostil neenakomerno. Špinača gre v jed na koncu, ker je list, ne korenina: potrebuje le toploto, ne kuhanja, znamenje pripravljenosti je, da listi upadejo in postanejo temnejši, kar se zgodi v nekaj deset sekundah.
Indijski oreščki in koriander na koncu niso dekoracija za fotografijo, ampak funkcionalni dodatek: oreščki vnesejo hrustljavost, ki je v sicer mehki jedi ni, koriander pa svežo kislinsko noto, ki uravnoteži sladkobo kokosa. Če koriandra ne prenesete, kar je pri marsikom genetsko pogojeno, lahko uporabite peteršilj – merilo zamenjave je svežina in rahla grenkoba, ne okus po "aziji".
Ta jed v slovenski kuhinji nima tradicije juhe pred kosilom niti štruklja za sladico, in to je prav – vok je samostojen, popoln krožnik, ne del večhodnega kosila. Potrpljenje je tu sestavina v drugačni obliki kot pri počasnem kuhanju: ne potrebujete ur, potrebujete zbranost, da imate vse sestavine narezane in pripravljene prej, ker gre v voku vse hitro in nimate časa med koraki še nekaj sekljati.