AI fotografijaSlana pita z ricotto in špinačo iz zračne pečice
Slana pita z ricotto in špinačo, pripravljena v zračni pečici (cvrtniku na vroč zrak).
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 1 kos Listnato testo brez kvasa
- 500 g Špinača sveža ali zamrznjena
- 250 g Ricotta
- 1 kos Jajce
- 80 g Parmezan ali grana padano
- 1 jedilna žlica Oljčno olje malo
- 1 kos Šalotka drobno sesekljana
- 1 ščepec Sol po okusu
- 1 ščepec Črni poper po okusu
- 1 ščepec Muškatni orešček po okusu
- 1 kos Rumenjak za premaz, po želji
Postopek
Segrejte malo deviškega oljčnega olja in na njem na zmernem ognju zarumenite drobno sesekljano šalotko.
Dodajte špinačo (svežo ali zamrznjeno) in kuhajte, dokler ne spusti soka.
12 minŠpinačo ožemite, da odstranite odvečno tekočino, nato jo sesekljajte s sekljalnikom ali nožem.
V skledi zmešajte ricotto z jajcem, dodajte sol, črni poper in muškatni orešček.
Dodajte parmezan in dobro premešajte.
Pripravljeno špinačo vmešajte v zmes z ricotto.
Testo skupaj s papirjem za peko razporedite v formo s premerom 20 cm.
Osnovo prebodite z vilicami in nanjo razporedite polnilo iz ricotte in špinače.
Zavihajte robove testa, da nastane robček, in po želji premažite s stepenim rumenjakom.
Pito pecite v zračni pečici (cvrtniku na vroč zrak) pri temperaturi 180 °C.
30 min
To je slana pita - nekakšen poceni bratranec francoske quiche, le da tu testo ne nosi smetanovega nadeva, ampak ricotto in špinačo. Mehanizem je preprost: imamo skorjo, ki mora ostati krhka, in polnilo, ki se med peko strdi, ker jajce pri segrevanju koagulira in vse držite skupaj. Uspeh pite je odvisen od ene stvari, ki je v receptu skoraj skrita: koliko vode ostane v špinači, ko gre v nadev.
Špinača je namreč večinoma voda. Če je ne ožamete temeljito, ta voda med peko izhaja iz nadeva naravnost v testo pod njim, in dobite mehko, gumijasto dno namesto krhke skorje. Zato je stavek "špinačo ožemite" v tem receptu pomembnejši od temperature pečice - to je korak, ki odloča, ali bo pita pita ali kašasta zmes na testu.
Druga stvar, ki odloča o usodi pite, je zračna pečica sama. To je majhna komora, zrak kroži hitro in intenzivno, zato se vrh in robovi testa pečejo hitreje kot v klasični pečici. 180 °C je tu spodnja meja, resnica pa je na testu: ko rob porumeni in otrdi, ko ga rahlo potisnete in se ne vdre, je pita pripravljena. Čas naj bo vodilo, ne zakon.
Za štiri osebe je to lahka glavna jed ali odlična priloga k juhi, kar je pri nas pri kosilu običajno. Pita ni štruklji - ne gre za testo, polnjeno in zavito, ampak za odprto skorjo z nadevom na vrhu - vendar oboje združuje isto načelo: nadev mora biti suh dovolj, da testo ne postane mehko.
Nekateri pravijo, da je treba zamrznjeno špinačo pred uporabo odtaliti počasi v hladilniku, drugače izgubi okus. Ne, ker toplotna obdelava na ognju naredi enako delo - voda izstopi, okus se skoncentrira - samo hitreje. Pomembno je samo to, da jo po kuhanju dobro ožamete, roka ali krpa opravi delo bolje kot kakršna koli počasna metoda odtajanja.
Listnato testo je tu samo nosilec, ne glavni igralec. Kupljeno je povsem v redu, saj ga doma stepati plast po plast z maslom zahteva uro dela in hladilnik, ki je ves čas prost - v domači kuhinji to redko uspe. Merilo za izbiro testa je eno: mora biti hladno do zadnjega trenutka pred peko, ker se maslo v njem med peko topi in ustvarja paro, ki dvigne plasti. Testo, ki je bilo na mizi dlje časa in se je ogrelo, se ne bo dvignilo enako lepo.
Ricotta daje nadevu mehkobo in blag okus, jajce pa je vezivo - brez njega bi nadev po peki ostal tekoč, ker sira sam po sebi ne strdi. Če ricotte ni pri roki, merilo za zamenjavo je vlažnost in kislost: mehek sveži sir podobne teksture, kot je skuta, ki jo stisnete skozi sito, bo deloval podobno, le da bo okus bolj kisel.
Parmezan ali grana padano nista zamenljiva brez razloga - oba dajeta sol in umami, ki ju mehka ricotta sama nima. Merilo je trd, zrel sir, ki se da nariniti na drobno; brez njega bo nadev deloval plosko, brez tiste rezine okusa, ki preseka mastnost testa.
Šalotka na začetku ni okras, ampak temelj okusa cele pite. Ko jo zarumenite na zmernem ognju, karamelizira svoje sladkorje in postane sladkobna - to je osnova, na katero se naloži vsa špinača. Če je šalotke ni, čebula opravi enako delo, le počasneje in z malce bolj izrazitim vonjem, zato jo sesekljajte še bolj drobno.
Rumenjak za premaz je kozmetika, ne funkcija - daje zlato barvo in blišč, kot ga vidite na pecivu v pekarni. Brez njega bo pita videti bolj domača, bolj mat, okus pa se ne spremeni nič. Potrpežljivost je tu potrebna predvsem pri ožemanju špinače in pri čakanju, da rob testa res zažari zlato - če jo vzamete iz pečice prehitro, ker je ura "rekla tako", bo sredina ostala mehka, kjer bi morala biti trdna.
·