AI fotografijaPečena cvetača
Cela glava cvetače, pečena z limonastim maslom, pokrita s parmezanom in peteršiljem.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine

Postopek
Cvetačo operite, odstranite liste in glavico osušite s čisto krpo.
Zmešajte maslo z limonino lupinico in ščepcem soli.
Limonino maslo razporedite po celi površini cvetače, po želji dodajte še malo limonine lupinice.
Potresite s soljo in sveže mletim poprom.
Cvetačo pecite v ogreti pečici pri 175 °C z vročim zrakom 35–45 minut, dokler glavica zgoraj ne postane zlato rjava.
40 minPred serviranjem potresite s parmezanom in peteršiljem.
Pečena cvetača je tista jed, ki ji večina ne zaupa, ker si cvetačo predstavljamo le kuhano v vodi, mehko in brez značaja. Pri peki se zgodba popolnoma spremeni: zunanjost dobi suho vročino, vlaga izhaja, sladkorji v listih karameliziziajo in nastane rjava, rahlo oreškasta skorjica, notranjost pa ostane sočna, ker je glavica cela in kompaktna. Uspeh je odvisen predvsem od tega, ali ima cvetača dovolj stika z vročim zrakom po celi površini in ali pečico pustite dovolj dolgo, da se zgodi prava reakcija na površini, ne le segrevanje.
Mehanizem je preprost: maslo na površini je maščoba, ki prevaja toploto bolje kot sam zrak in hkrati preprečuje, da bi se zunanji listi posušili prehitro, preden se skuhajo. Limonina lupinica v maslu ni dekoracija, ampak vir eteričnih olj, ki se pri peki sprostijo in dajo aromo, ki se v kuhani vodi preprosto izgubi, ker voda vse arome izpere.
Nekateri pravijo, da je treba cvetačo pred peko na kratko blanширati v vodi, da se "zagotovo" skuha skozi in skozi. Ne, ker s tem izgubite prav tisto, zaradi česar je pečena cvetača boljša od kuhane: suho vročino pečice, ki ustvari skorjo. Če jo prej navlažite s kuhanjem, para v pečici upočasni rjavenje in dobite mokro, mehko cvetačo brez skorje — torej spet tisto, čemur ste hoteli ubežati.
Pripravljenosti ne merite z uro, ampak z očmi in z nožem. Pri 175 °C z vročim zrakom je to temperatura, kjer se maščoba na površini počasi karamelizira, ne zagori takoj, zrak pa kroži okrog cele glavice in jo suši enakomerno. Znamenje je zlato rjava barva na vrhu in rožičkih, ne enotna rjava skorja kot pri pečenem mesu — cvetača ima nepravilno površino, zato bo rjavenje vedno pegasto. Z nožem ali vilico preverite v sredini najdebelejšega dela: upogne se kot trdna, a ne več hrustljajoča zelenjava, ne razpade. Čas 35–45 minut je spodnja meja, ne cilj; manjša glavica bo prej, velika pa lahko potrebuje tudi uro, odvisno od vaše pečice, ki je lahko šibkejša ali močnejša, kot kaže gumb.
Napaka, ki jo ljudje največkrat naredijo, je, da cvetačo po umivanju ne osušijo dovolj temeljito. Vlaga na površini se v pečici najprej mora upariti, šele potem se lahko začne rjavenje — torej izgubite čas in dobite bledo, mehko skorjo namesto zlate. Krpa ali nekaj minut sušenja na zraku ni odvečen korak, je pogoj za to, da se maslo sprime s suho površino in ne zdrsne proč z vodnimi kapljicami.
Maslo mora biti sobne temperature, ne iz hladilnika, ker se drugače ne razporedi enakomerno po grebenih cvetače, ampak ostane v kepicah, ki se stopijo šele v pečici in pustijo gole, suhe lise. Merilo pri zamenjavi maščobe je preprosto: potrebujete maščobo, ki pri 175 °C ne zadiši neprijetno in ki na površini ostane dovolj dolgo, da prenese toploto enakomerno. Oljčno olje deluje po enakem principu, le aroma je drugačna, bolj zemeljska kot mlečno-oreškasta pri maslu.
Parmezan in peteršilj dodate šele na koncu, ne prej, ker bi sir v pečici zgorel in postal grenak, peteršilj pa bi izgubil barvo in vonj. Njuna vloga je sveža, ostra nota, ki prebije težo pečenega masla — merilo pri zamenjavi je trd, izrazit sir, ki se da nariban, in sveža zelena zelišča, ki jih dodate šele po peki.
Za slovensko kuhinjo je to lahka priloga, ki jo postavite poleg juhe, saj kosilo tu skoraj vedno začne juha, cvetača pa tej navadi ne nasprotuje — ne potrebuje dolge priprave in ne tekmuje s težo štruklja, če ju postavite na isto mizo. Količine so za štiri osebe kot priloga, ne kot glavna jed; če jo postrežete samo s kruhom, bo to premalo za polni obrok.
Potrpežljivost je tu res sestavina, ne fraza: cvetača v pečici deluje počasi in neenakomerno, zato jo je treba pogledati vmes, obrniti pogled na robove in sredino, in ji dati čas, ki ga vaša pečica dejansko potrebuje, ne čas, ki je napisan na papirju.