AI fotografijaJabolčna pita brez glutena
Nežna jabolčna pita brez glutena, prekrita z jabolčnimi rezinami in posuta s cimetom in sladkorjem v prahu.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 3 kos Jabolko
- 120 g Jajca
- 130 g Sladkor
- 1 čajna žlička Vanilijev ekstrakt
- 1 kos Limonina lupinica
- 50 ml Rastlinsko olje
- 50 g Smetana
- 70 g Mleko
- 150 g Rižova moka
- 50 g Koruzni škrob
- 16 g Pecilni prašek
- Sladkor v prahu po okusu
- Cimet po okusu
Postopek
Razbijte jajca v skledo in jih z mešalnikom nekaj minut stepajte s sladkorjem, vanilijevim ekstraktom in limonino lupinico
V tankem curku vlijte rastlinsko olje, medtem ko še naprej stepate
Presejte rižovo moko, koruzni škrob in pecilni prašek ter postopoma dodajajte v jajčno zmes
Izmenično dodajajte smetano in mleko, da dobite gladko testo
Testo vlijte v namazan model in poravnajte
Jabolka narežite na rezine in jih razporedite v obliki pahljače po površini testa
Okrasite s sladkorjem v prahu in cimetom
Pecite v pečici, segreti na 180 °C
40 minVzemite iz pečice in pustite, da se ohladi
To je pita, pri kateri testo ni iz pšenične moke, zato se tudi obnaša drugače – rižova moka in koruzni škrob nimata glutena, torej nimata tiste mreže, ki testo drži skupaj in mu da vzmetnost. Namesto tega nosi strukturo pecilni prašek in jajce, stepeno v peno. Zato je stepanje v prvem koraku najpomembnejši del recepta, ne postranska zadeva pred »pravim« delom.
Uspe takrat, ko je zmes po stepanju svetla in vidno povečana – ne le penasta na vrhu, ampak cela obarvana svetlejše, skoraj kremno rumena. To je znak, da je v jajce vstopilo dovolj zraka, ki bo nadomestil gluten pri vzhajanju. Če stepate prekratko, dobite nizko, težko pito, in kriva ne bo moka, ampak ravno ta korak.
Jabolka na vrhu niso okras za fotografijo, ampak drugi vir vlage in kisline, ki uravnoteži sladkor v testu. Rezine naj bodo tanke, toliko, da jih lahko upognete v pahljačo, ne da bi se zlomile – to je merilo, ne milimetri.
Pečica na 180 °C pomeni zmerno vročino, pri kateri se testo počasi dviguje in zapeče, preden bi se vrh posušil prej kot sredina vzhaja. Štirideset minut je spodnja meja; pita je gotova, ko jo rahlo pritisnete na sredini in se vrne nazaj, ne pa ko ostane vdrta.
Nekateri pravijo, da je »brezglutensko« testo le vprašanje zamenjave ene moke za drugo v enakem razmerju. Ne, ker gluten ni le vezivo, je tudi tisto, kar zadrži mehurčke zraka in plin iz pecilnega praška v testu. Brez njega mora to delo prevzeti nekaj drugega – tu stepeno jajce in razmeroma velika količina pecilnega praška, 16 gramov na razmeroma majhno količino moke. To ni napaka v receptu, ampak nadomestilo za manjkajočo mrežo.
Rižova moka je tu nosilec strukture, a je sama po sebi peščena, brez vezave. Zato ji je dodan koruzni škrob, ki v vročini nabrekne in zgosti, kar zmesi da gladkost, podobno kot pri vanilijevi kremi. Če nimate koruznega škroba, lahko vzamete krompirjev škrob v enaki teži – mehanizem zgoščevanja je isti, razlika je v okusu, komaj opazna.
Maščoba v testu prihaja iz olja, ne masla, in to ni slučajno. Olje pri sobni temperaturi ostane tekoče, zato testo ostane mehkejše dlje časa po peki, maslo bi se strdilo in pito naredilo bolj drobljivo, skoraj piškotasto. Merilo za zamenjavo: katerokoli nevtralno rastlinsko olje deluje enako, pomembno je le, da nima lastnega izrazitega okusa, ki bi preglasil limono in vanilijo.
Smetana in mleko se dodajata izmenično z moko iz enega samega razloga – da zmes ne postane naenkrat pregosta ali preredka, kar bi oteževalo enakomerno vmešavanje. To ni obredje, je praktičen trik iz peciva nasploh, ki se prenese tudi sem.
Limonina lupinica ni okras za nos, ampak protiutež sladkorju in jabolkom – eterična olja v lupinici dajo svežino, ki jo sladkor sicare zravna. Pri strganju pazite, da ne zaidete v belo plast pod lupino, ta je grenka in bi pokvarila ravnotežje.
V slovenski kuhinji je taka pita navadno sladica po kosilu z juho, ne samostojen obrok, zato je razmerje za šest oseb mišljeno kot tanjša plast peciva, ne visoka torta. Domača pečica ima lahko neenakomerno gretje, zato je dobro po dvajsetih minutah pogledati, ali je ena stran temnejša, in model po potrebi obrniti – to ni znak slabe peke, ampak navadna lastnost domačih pečic, ne profesionalnih.