AI fotografijaJabolčne tartalete
Male tartalete s kremnim polnilom in tankimi rezinami jabolk, zloženimi v obliki vrtnice.
Oznake se samodejno določijo na podlagi sestavin in so lahko napačne. Če vam je to pomembno, preverite embalažo.
Sestavine
- 2 kos Jajca
- 100 g Sladkor
- 80 g Sončnično olje
- 380 g Moka
- 0.5 čajna žlička Kvas
- 1 kos Jajca
- 2 jedilna žlica Sladkor
- 2 jedilna žlica Moka
- 250 ml Mleko
- 1 kos Limonina lupinica
- 2 kos Jabolko
- ščepec Sladkor v prahu za posipanje
Postopek
Zmešamo jajce s sladkorjem in presejano moko do enotne mase, nato postopoma vlivamo vroče mleko, ves čas mešamo.
Dodamo nastrgano limonino lupinico in kremo kuhamo na šibkem ognju, neprenehoma mešamo, dokler ne doseže želene gostote.
Kremo prestavimo v skledo, pokrijemo s folijo tesno ob površini in pustimo, da se ohladi.
Jajca razžvrkljamo s sladkorjem do svetle enotne barve, dodamo sončnično olje, kvas in presejano moko.
Testo prestavimo na z moko potreseno površino in hitro pregnetemo z rokami do mehke, prožne in elastične teksture.
Testo razvaljamo z valjarjem na debelino 1 cm in izrežemo kroge premera 8 cm.
Model za mafine namastimo z oljem in potresemo z moko, vložimo kroge testa za osnovo in zapolnimo z ohlajeno kremo.
Jabolka razrežemo na polovice, odstranimo peščišče in jih z lupilnikom narežemo na tanke rezine, zvijemo jih v obliko vrtnice.
Tartalete pečemo v pečici, predhodno ogreti na 180 °C.
20 minTartalete pustimo, da se ohladijo, in jih pred serviranjem potresemo s sladkorjem v prahu.
To so majhne jabolčne tartalete v obliki muffinov: skodelica iz kvašenega testa, polnjena s kremo iz mleka, jajca in limonine lupinice, na vrhu pa vrtnica iz tankih jabolčnih rezin. Ime je francosko, postopek pa je domač — gre za varianto drobnega peciva, ki ga pri nas poznamo iz pekarn, le da je tu v manjšem, hišnem formatu za model za mafine.
Uspe ali ne uspe zaradi treh stvari. Prva je krema — mora biti dovolj gosta, da po peki ne steče čez rob, a ne tako gosta, da postane lepljiv kos. Druga je testo — kvašeno, a brez vzhajanja, zato mora biti elastično že po kratkem gnetenju, ne po urah počitka. Tretja so jabolčne rezine — morajo biti tanke kot papir, drugače se vrtnica pri zvijanju polomi namesto da se uviha.
Za deset kosov je to primerno kosilo za konec tedna, ko imaš čas za dva ločena postopka — kuhanje kreme in peko testa — ki ju je treba časovno uskladiti, ne pa narediti v naglici med juho in štruklji.
Kremo kuhamo na šibkem ognju — to pomeni, da mehurčki komaj dihajo, ne vrejo. Mehanizem je preprost: jajce in moka sta škrobno-beljakovinska zgoščevalca, ki pri prehitrem segrevanju najprej zgrudita v kosmiče, šele nato se enakomerno razporedita. Znamenje, da je gotova, ni čas, ampak gostota: žlica potegne sled po dnu lonca in se sled za trenutek obdrži, preden se zalije. Če je prej kot gosta, bo med peko stekla iz skodelice; če je prekuhana, bo gumijasta.
Mit, ki ga slišim pogosto: »vroče mleko se mora vlivati zelo počasi, po kapljicah, da se jajce ne sesede.« Ni čisto res — jajce se sesede, če je mleko vreliščno vroče in ga vlivaš preveč naenkrat brez mešanja. Mleko naj bo vroče, ne vrelo, in mešaš neprekinjeno — potem lahko vlivaš v enakomernem curku, ne po kapljicah teden dni.
Testo ima kvas, a tu ne gre za vzhajanje kot pri kruhu — čas je prekratek, da bi kvas naredil svoje delo z ogljikovim dioksidom. Vloga kvasa je tu bolj okusna in strukturna dopolnilka, podobno kot pri hitrih testih za pice. Zato testo gnetemo hitro in kratko, dokler ni mehko in prožno — če ga gnetemo dolgo kot kruh, razvijemo preveč glutena in skodelice postanejo trde, namesto nežne osnove za kremo.
Namesto sončničnega olja lahko vzameš katero koli nevtralno rastlinsko olje — merilo je, da nima lastnega okusa, ki bi se prepiral z limono in jabolkom. Maslo bi tu spremenilo teksturo testa v bolj piškotno, kar ni napaka, le drug rezultat. Limonino lupinico lahko izpustiš, če je nimaš, a potem kremi manjka tista rahla grenkoba, ki uravnoteži sladkor — brez nje je sladica bolj enolično sladka.
Pečica na 180 °C pomeni, da je zrak v njej dovolj vroč za zapečeno, zlato površino testa v petnajstih do dvajsetih minutah, brez da bi krema v sredini zavrela in počila skodelico. Znamenje pripravljenosti ni ura, ampak rob skodelice — ko porumeni v zlato, ne v rjavo, in se testo ob dotiku ne vdre, so tartalete narejene. Stanovanjske pečice imajo rada neenakomerno vročino, zato jih sredi peke obrni za pol kroga, če opaziš, da ena stran rjavi hitreje od druge.
Potrpežljivost je tu sestavina v dveh trenutkih: krema mora počasi zoreti pod folijo, ne na hitro v hladilniku pod ventilatorjem, in jabolčne rezine je treba rezati umirjeno, sicer so preveč neenakomerne za lepo vrtnico. Oboje se ne da pohiteti brez posledic na videz in teksturo sladice.
·